Sobota 7.marec. 2009 leta  popoldne tričetrt na pet.

Malo me je že zeblo, čakajoč več kot eno uro pri hotelu Patria, na autobus, v katerem so bili člani Kulturnega društva «Orlica» naši gostje iz Pišec, kateri so prihajali po autocesti iz smeri Novega Sada in jih je Ivana jih je čakala pri  vhodu v Subotico na Senčanski poti.

Vstopim se pozdravim z gospo Ireno in predložim da,  zaradi kratkega časa nimamo  časa da bi se sprehodili po Subotici,  da Subotico pogledamo kar iz autobusa. Ker je autobus opremljen z sodobno tehniko prevzamem mikrofon, se predstavim z mojo najkrajšo mogočo zgodovino Slovenca v Subotici, in kot turistični vodič poskušam animirati naše goste, in jih potolažiti z dejstvom, da čeprav je Subotica mnogo večja od Pišec, so pa Pišece starejše od Subotice za skoro stopedeset let, ter da v Pišecah Turki niso nikoli dolgo ostajali, ker niso mogli zasesti Pišečkega gradu, so se pa Turki v Subotici gostili  od 1542 do 1686 leta.

Toda žalost. Naša Subotica, ki je veljala za največjo vas v tem kraju Europe, ne sprejema autobuse na svoje ulice, posebno pa sedaj, ko so naredili rondoe na skoro vseh križiščih in se je naš ogromni autobus, komaj prebil in naredil en skromen krog po Subotici, v katerem nismo mogli nažalost videti skoro nič, od pomembnih objektov razen sinagoge in Rajhlove palače. No usoda je bila taka kot je, in smo se nekako prebili do Dijaškega doma v Harambašičevi ulici. Ko so gostje  eden po eden prihajali iz autobusa iz se zbrali jih je bilo kar lepo število. Kratka priprava za program in že je bila ura šest.

Program se je začel ob šesti uri in petnajst minut.

V enem samem dihu in aplauzi smo spremljali program, kateri je v sebi imel vso dušo naše slovenske domovine in je meni osebno, zazvenel kot rahlo božanje  mojih prednikov ki počivajo v miru tam v slovenski zemlji.

Profesionalno, so nam podali Ženski pevski zbor Pišece in zborovodja Vinko Žerjav, ter Oktet Orlica  in vodja Franc Kene  svoje interpretacije pesmi, katere spadajo v opus slovenske pesemske kulture zborov.

Folklorna skupin Duplo je z svojimi mladimi igralci v zelo dojemljivih nošah in delu sloveskih narodnih iger,   skupaj z orkestrom je naznačil, da v Pišecah tudi mladina aktivno  ustvarja in deluje.

Dramska skupina «Smeh ni greh» in mentorica Rut Zlobec, katera nažalost ni mogla bili prisotna, je bil del programa v katerem je bila do solz konkretna gospa Mici in njeni soigralci z svojo predstavo Mici gre v Serbio.

Pleteršnikovi ljudski pevci z vodjo Marjanco Ogorevc, so  nam je podali nekaj, kar moram priznati nisem še nikoli imel priliko slišati, in to so stare ljudske pesmi. Interpretacijo so zelo lepo podali najstarejši člani Kulturnega društva Orlica.

Za konec in urnebes bi rekli Srbi je poskrbela Godba Pišece, katera nas je zabavala  v stilu najboljših tradicionalnih slovenskih veselic. Vodja in generator smeha in veselja njihov vodja in nepresušni izvor Bojan Lugarič, so nas povedli v čase, ko so veselice bile, tako rekoč edine oblike zabave ob vaških praznikih, kakor tudi ob drugih prilikah.

Program je trajal eno uro in pol in je končan z burnim aplauzom in nažalost ni mogel biti podalšan z neizmernini bisi, ker je ura nusmiljeno priganjala.

Darilo katero smo prejeli od naših gostov, je bilo v skladu z našo tradicijo, vina in kruha, košara v kateri so bila nekatera plemenita vina iz Pišec in okolice, in pa pladenj z 60 cm dolgo pletenko iz bele moke, katero so  spremljale male ptičke.

Po skromni večerji, katero smo priredili v jedilnici smo za nameček  bili mi počaščeni z

tradicionalnimi slovenskimi sladkarijami, predvsem z orehovo potico, makovo potico, rolatom in še nekaterimi, katere moram priznati nisem jedel že dolga leta.

Tudi slovenskega vina ni manjkalo, belega kot tudi rdečega iz lastnih zidanic naših gostov, nismo pretiravali ker ni bilo časa, tako da upam, da niso bili užaljeni ker nismo spili vsega.

Konec se je zelo hitro bližal,  časa je bilo še toliko da smo z našimi gosti ob spremljavi muzikantov odplesali par polk in valčkov tudi malo «popevlali» in že prišel čas da se poslovimo.

Med tem ko smo se mi zabavali sta šoferja uspela obrniti autobus, tako da ni bilo nikakršnih problemov.

Zadnje slovo je bilo ob tričetrt na enajsto, ko sem se po mikrofonu v imenu našega društva še enkrat zahvalil za obisk in jim zaželel srečno pot.

Po informacijah so srečno prispeli domov naslednji dan ob pol desetih, imeli časa da se nakratko osvežijo in da nekateri ob petih popoldan sodelujejo  v promocijskem programu njihovega sovašćana.

Komentari

Dodaj Novi Pretraga

Dodaj komentar
Ime:
Email:	bez obaveštenjasa obaveštenjem
Websajt:
Naslov:
UBBCode:	-boja-aquacrnaplavafuchsiasivazelenalimunastakestenjastatamno plavamaslinastaljubièastacrvenasrebrnatealbelažuta -veličina-sićušnomaloosrednjevelikoogromno
	Morate navesti anti-spam kod koji stoji na slici.

 

3.26 Copyright (C) 2008 Compojoom.com / Copyright (C) 2007 Alain Georgette / Copyright (C) 2006 Frantisek Hliva. All rights reserved."