| Slovenija na obisku v Društvu Slovencev v Subotici “Triglav” |
| Friendship | ||||||||
| Edvard Kirbus | ||||||||
|
Sobota 7.marec. 2009 leta popoldne tričetrt na pet. Malo me je že zeblo, čakajoč več kot eno uro pri hotelu Patria, na autobus, v katerem so bili člani Kulturnega društva «Orlica» naši gostje iz Pišec, kateri so prihajali po autocesti iz smeri Novega Sada in jih je Ivana jih je čakala pri vhodu v Subotico na Senčanski poti. Nenkrat se na semaforu prikaže rdeči autobus, velik kot avion in pristane na postaji.
Toda žalost. Naša Subotica, ki je veljala za največjo vas v tem kraju Europe, ne sprejema autobuse na svoje ulice, posebno pa sedaj, ko so naredili rondoe na skoro vseh križiščih in se je naš ogromni autobus, komaj prebil in naredil en skromen krog po Subotici, v katerem nismo mogli nažalost videti skoro nič, od pomembnih objektov razen sinagoge in Rajhlove palače. No usoda je bila taka kot je, in smo se nekako prebili do Dijaškega doma v Harambašičevi ulici. Ko so gostje eden po eden prihajali iz autobusa iz se zbrali jih je bilo kar lepo število. Kratka priprava za program in že je bila ura šest. Program se je začel ob šesti uri in petnajst minut. V enem samem dihu in aplauzi smo spremljali program, kateri je v sebi imel vso dušo naše slovenske domovine in je meni osebno, zazvenel kot rahlo božanje mojih prednikov ki počivajo v miru tam v slovenski zemlji. Profesionalno, so nam podali Ženski pevski zbor Pišece in zborovodja Vinko Žerjav, ter Oktet Orlica in vodja Franc Kene svoje interpretacije pesmi, katere spadajo v opus slovenske pesemske kulture zborov.
Folklorna skupin Duplo je z svojimi mladimi igralci v zelo dojemljivih nošah in delu sloveskih narodnih iger, skupaj z orkestrom je naznačil, da v Pišecah tudi mladina aktivno ustvarja in deluje. Dramska skupina «Smeh ni greh» in mentorica Rut Zlobec, katera nažalost ni mogla bili prisotna, je bil del programa v katerem je bila do solz konkretna gospa Mici in njeni soigralci z svojo predstavo Mici gre v Serbio. Pleteršnikovi ljudski pevci z vodjo Marjanco Ogorevc, so nam je podali nekaj, kar moram priznati nisem še nikoli imel priliko slišati, in to so stare ljudske pesmi. Interpretacijo so zelo lepo podali najstarejši člani Kulturnega društva Orlica.
Program je trajal eno uro in pol in je končan z burnim aplauzom in nažalost ni mogel biti podalšan z neizmernini bisi, ker je ura nusmiljeno priganjala. Darilo katero smo prejeli od naših gostov, je bilo v skladu z našo tradicijo, vina in kruha, košara v kateri so bila nekatera plemenita vina iz Pišec in okolice, in pa pladenj z 60 cm dolgo pletenko iz bele moke, katero so spremljale male ptičke. Po skromni večerji, katero smo priredili v jedilnici smo za nameček bili mi počaščeni z tradicionalnimi slovenskimi sladkarijami, predvsem z orehovo potico, makovo potico, rolatom in še nekaterimi, katere moram priznati nisem jedel že dolga leta. Tudi slovenskega vina ni manjkalo, belega kot tudi rdečega iz lastnih zidanic naših gostov, nismo pretiravali ker ni bilo časa, tako da upam, da niso bili užaljeni ker nismo spili vsega. Konec se je zelo hitro bližal, časa je bilo še toliko da smo z našimi gosti ob spremljavi muzikantov odplesali par polk in valčkov tudi malo «popevlali» in že prišel čas da se poslovimo. Med tem ko smo se mi zabavali sta šoferja uspela obrniti autobus, tako da ni bilo nikakršnih problemov. Zadnje slovo je bilo ob tričetrt na enajsto, ko sem se po mikrofonu v imenu našega društva še enkrat zahvalil za obisk in jim zaželel srečno pot. Po informacijah so srečno prispeli domov naslednji dan ob pol desetih, imeli časa da se nakratko osvežijo in da nekateri ob petih popoldan sodelujejo v promocijskem programu njihovega sovašćana.
 
3.26 Copyright (C) 2008 Compojoom.com / Copyright (C) 2007 Alain Georgette / Copyright (C) 2006 Frantisek Hliva. All rights reserved."Ujab cikkek ebböl a rovatból:
Idöseb cikkek ebböl a rovatból:
|
Legfrissebb
Dokle će nam Dudova šuma ostati pluća grada?Govoreći o šumama, Subotica ima ne samo njih ... |
Najlepši delovi šuma na pesku** Često se govori da mi stanovnici severne ... |
Natura i Emerald** Koncept i praksa zaštite prirode se u ... |
Još jedno umiruće panonsko jezeroKelebijsko je najstarije vodeno telo okoline grada, voda ... |
Story
Tiha noć, sveta noć** Božićna pesma Tiha noć, sveta noć, koju na božićnoj ponoćnoj misi pevaju stotine miliona vernika u svetu, proslav... |
Subotica na markama** Predstavljanje neke zemlje, kraja ili grada, ili bilo kakve znamenitosti na poštanskim markama djelatnost je kojom... |
Szüreti szabályokElmúlt a szüret ideje - ha csak valaki nem hagyta meg a fürtöket, a téli fagyokra várva, hogy ízes jeges bort kés... |
A kertészsor sor(s)aKertészettel foglalkozott az ottani lakósság, ezért is kapta a Kertészsor nevet az a házsor ami közvetlen a keleb... |
Relax
HatékonyságEgy állítólag közismert anekdota szerint egy menedzser, aki valami közbejött elfoglaltság miatt nem tudott elmenn... |
E, to kod nas ne možeDogodilo se, čitam, pre nekoliko dana, na radost (pojedinih) francuskih medija, koji nisu odoleli da ispale pokoj... |
A helyes táplálkozásrólMi már régen tudjuk, hogy a LIBATÖPÖRTYŰ növényi eredetű étel, - hiszen ki látott még húsevő libát?! De ilyen szé... |
Policajac kaznio policajca - samog sebePrema jednom od navodnih pravila koja određuju koja je vest zanimljiva za medije, a koja nije, ne predst... |
© 2009. DIURNARIUS
Impressum













Vstopim se pozdravim z gospo Ireno in predložim da, zaradi kratkega časa nimamo časa da bi se sprehodili po Subotici, da Subotico pogledamo kar iz autobusa. Ker je autobus opremljen z sodobno tehniko prevzamem mikrofon, se predstavim z mojo najkrajšo mogočo zgodovino Slovenca v Subotici, in kot turistični vodič poskušam animirati naše goste, in jih potolažiti z dejstvom, da čeprav je Subotica mnogo večja od Pišec, so pa Pišece starejše od Subotice za skoro stopedeset let, ter da v Pišecah Turki niso nikoli dolgo ostajali, ker niso mogli zasesti Pišečkega gradu, so se pa Turki v Subotici gostili od 1542 do 1686 leta.

Za konec in urnebes bi rekli Srbi je poskrbela Godba Pišece, katera nas je zabavala v stilu najboljših tradicionalnih slovenskih veselic. Vodja in generator smeha in veselja njihov vodja in nepresušni izvor Bojan Lugarič, so nas povedli v čase, ko so veselice bile, tako rekoč edine oblike zabave ob vaških praznikih, kakor tudi ob drugih prilikah.















